Primerjam vzorca obnašanja poteka okužb za oba septembra, letošnjega in lanskega. V excelu je letošnji vzorec videti matematično zelo lep, lanski pa nepredvidljivo naraven.
Hipoteza 1 – vse skupaj je verjetno zgolj naključje, posledica precepljenosti. Hipoteza 2 – letos še nismo tam, kjer smo bili lani … Ne, čakaj, ob vsej precepljenosti in prebolelih? Aja, zaradi večje nalezljivosti Delte … Ne, čakaj, zakaj potem koeficient naraščanja ni višji kot lani? Hipoteza 3 – Cizelj in Vlada RS so končno našli val, ki se obnaša po njihovih pričakovanjih … well, you tell me?!
Opazujem tudi precepljenost, ki je še vedno prenizka – pa vendarle višja kot v Indiji, če me razumeš? Prenizka za kaj, glede na katero merilo – indijsko, dansko, UK, izraelsko -, precepljenost kritičnih skupin starostnikov je v Slo namreč kar visoka – med 70 in 80% in vsi res ranljivi so enkrat že umrli? Ah, zakaj sploh sprašujem … verjetno ima nekdo to zapisano v KPI-jih. Fuck the logic!
Gre za mojo varnost, zato je zdaj povsem neprimeren trenutek, da bi me skrbelo za mojo svobodo!
Po letu dni od objave v reviji Cell, se sedaj tudi razmišljanje uradnega narativa očitno pomika v smer, kamor kaže znanost že kakšno leto (ali več).
Da ne gre spet le za teorijo zarote, temveč znanost, kaže nenazadnje tudi objava v Frontiers of Immunology. Vse torej govori v prid temu, da bo šele nanos cepiva na nosno sluznico tisti način imunizacije, ki zna popolnoma (?) preprečiti nadaljnji prenos in širjenje virusa na neokužene. Kar se meni sliši inženirsko zelo logično. Če namreč virus naravno vstopa v telo preko sluznic(e), potem se prva linija obrambe telesa nahaja tam in ne v krvi ali mišicah, kamor se cepi trenutno. Toliko bolj ker vemo, da obstaja bistvena razlika med načinom delovanja imunskega sistema sluznic(e) in preostalega (s krvjo preplavljenega) dela telesa.
Ali slikovna zgodba o tej stvari, ki naj bi ustavila propad civilizacije. Strip pravzaprav – or stripped? Nič ne bom preveč komentiral, se da pa kar dobro presoditi iz statistike – ki je ponovno – dostopna vsakomur, le umsko len ne sme biti.
Podatki o deležu precepljenih prebivalcev Izraela in Črne gore. Vir: Our world in data.Dnevno število obolelih v Izraelu in Črni gori. Vir: Worldometer, priredil prdimon.
S črnima in rdečima mejnikoma so na grafih označene točke začetka cepljenja in pojava platoja (zastoja) v Izraelu (črna) in Črni gori (rdeča). V Izraelu so precepili 60-odstotkov prebivalcev, v Črni gori pa 10-odstotkov, torej približno štiri petine manj, kot v Izraelu.
Okometrično iz poteka obeh grafov dnevnega števila okuženih in vrisanih mejnikov ni mogoče razbrati nobene korelacije med potekom cepljenja in upadom dnevnega števila okuženih. Število okuženih v obeh državah začne upadati že bistveno pred dosegom platojev cepljenih – ki pa sta že tako ali tako v obeh državah neprimerljiva! Oziroma povedano drugače: zaenkrat izgleda, kot da cepljenje ni tisti edini faktor, ki lahko vpliva na upad rasti dnevnega števila okuženih?!
Vzklikam zatorej še dalje in naprej s Pištolami: “Who killed Bambi?”, čeprav morda že nekoliko slutim, kje se skriva odgovor na to vprašanje.
Poleg vseh statističnih statistik premore namreč Worldometer o devetnajstem kovidu še eno vrsto podatka, ki pa ga (namerno, huh?) očem malo skriva. Izgleda takole:
Število 1 primera na število prebivalcev 😆 Domneva se, da je skupnih primerov najmanj 4x več, kot je bilo uradno zaznanih. Vir: Worldometer
Pa ga poglejmo malo podrobneje! Ta podatek namreč zelo dobro korelira z logiko grafičnih potekov dnevnega števila v prvih desetih državah na lestvici (upad) in hkrati pojasni, zakaj in kako dolgo bodo množični mediji še lahko strašili z dogodki v Braziliji (1/14) in Indiji (1/69). Korelira zelo dobro tudi ne glede na to, na kateri polobli leži država (letni časi, sezonskost bolezni). Kot ocenjuje moja okometrija, se nahaja tisto kritično število zaznanih okuženih, ki začne vplivati na upad rasti, oziroma znosno dnevno raven ali prirast, pri približno 1/10. Ojačano s faktorjem 4, to pomeni vsaj 40-odstotkov naravno – ali tako in drugače – prekuženih v tem trenutku.
V potrditev hipoteze z veseljem nanizam še nekaj številk: – Izrael ob prelomu 15. 1. – 6% (24%) naravno prekuženih in 25% cepljenih, – Črna gora ob prelomu 11. 3. – 13% (52%) naravno prekuženih in zelo malo cepljenih, – Srbija ob prelomu 22. 3. – 6% (24%) naravno prekuženih in 19% cepljenih, – Nizozemska ob prelomu 24. 4. – 9% (34%) naravno prekuženih in 23% cepljenih, – in nenazadnje Slovenija ob prelomu 3. 4. – 10% (40%) naravno prekuženih in 14% cepljenih
Srž te dileme se skriva v podrobnostih. In te so ravno prav fine, da – politikom, stroki? – omogočajo zeeelooo široko razlago. Da, tudi tokrat odpiram eno od flateartherskih tem, ki pa kot se začenja (ponovno) kazati, morda to vendarle ni? Dejstvu da ni, namreč vse bolj pritjuje tudi (objavljena) znanost. A pojdimo kar lepo po vrsti.
Dvomi v pravilnost interpretacije rezultatov PCR testov se namreč (v Sloveniji) v primeru covid-19 vlečejo že vse od pomladi, 2020. Interpretacija rezultatov testov je namreč neposredno povezana s številom primerov, le-ti pa z vsemi epidemiološkimi ukrepi in njihovimi posledicami za ekonomijo in prebivalstvo.
Štetje oseb pozitivnih na PCR testu in hkratno pregledno navajanje pražnega števila ciklov, pri katerem so bile osebe razglašene za pozitivne, ni v rutinski navadi (skoraj) nikjer na svetu – o casedemiji sem na kratko pisal tule. V povezavi s tem, sta za Slovenijo zagotovo najpomembnejša dva (javno) dostopna dokumenta, izjava o številu izvajanih ciklov MFUniLj in navodila za zdravstvene delavce NIJZ – tu želim opozoriti na podpisane avtorje in datum objave, 15. 6. 2020:
V tem – zadnjem dokumentu – v oči najbolj zbode citat: “[…] pomemben podatek, da kultivacija ni bila uspešna v primeru, ko je bil pri pozitivnem brisu pomnoževalni cikel večji od 24 (angl. cycle threshold-Ct, pražni cikel) ter je od pojava simptomov in znakov bolezni minilo več kot 8 dni […]”. Slednji je namreč v luči vsakodnevnega vztrajnega zasipanja s številom okuženih – in ob poznavanju dejstva, da so za pozitivne razglašeni vsi, ki se za takšne izkažejo vse do 40. pražnega cikla – s stališča stroke izredno kontradiktoren??!
Mar to pomeni, da se odločevalci – in stroka – že vse od 15. junija lani povsem zavedajo, da z rezultati zavajajo in v šahu držijo ekonomijo in javnost??!
Na žalost (veselje) je dejstvo, da se nekatera spoznanja v zvezi s povezavo med številom pražnih ciklov in kužnostjo poznana že junija, oziroma celo prej, v zadnjih študijah le še potrjujejo, oziroma se znanje na tem področju celo poglablja, razširja in utrjuje.
Tako recimo študija izvedena v Južni Koreji pred kratkim potrjuje, da so kužni samo bolniki s covid-19 s pražno mejo ciklov pod Ct < 29 in najdlje 12 dni po prvih znakih okužbe (večinoma pa do Ct < 24 in 8 dni, torej praktično kot je navedeno v dokumentu NIJZ).
vir: NEJM
Drugo, prvi podobno raziskavo, a razširjeno z vsebino o povezavi med kužnostjo in možnostjo širjenja okužbe so izvedli raziskovalci na Oxfordu (Tim Peto et. all.). Tu je za nas “karantence”, poleg povezave med kužnostjo in pražnim številom ciklov, zanimiva še statistična povezava med kužnostjo in možnostjo prenosa glede na populacijo, s katero je bil okuženi v stiku.
Kot kažejo rezultati te raziskave se največ prenosov okužbe zgodi znotraj gospodinjstev in ob obiskih, bistveno manj pa na delovnem mestu in v šolstvu! Opozarjam še na oceno možnosti prenosa okužbe od dogodku, glede na kužnost prenašalca. Ob izredni kužnosti je po izsledkih te raziskave možnost prenosa le 15-odstotna??!
Da z interpretacijo rezultatov PCR testov ni vse tako, kot bi moralo biti, oziroma da definitivno niso in ne morejo biti “zlati standard”, v kar nas kar naprej želijo prepričati predvsem mediji (politika, stroka, lobisti), so nakazovale že (avgusta, 2020) ta in tej podobne pregledne študije o zanesljivosti PCR testa.
vir: Annals of Internal Medicine
Nenazadnje je v začetku januarja 2021, to posredno priznal tudi WHO, o čemer sem že pisal, z izjavo: “[…] The cycle threshold (Ct) needed to detect virus is inversely proportional to the patient’s viral load […]”.
Če je torej bilo konec novembra, 2020 objavljeno Corman – Drostenovo poročilo o pomanjkljivosti PCR testov, pod katero se je podpisal dober ducat (zelo) uglednih svetovnih znanstvenikov, in o čemer sem pisal tu, še lahko nekaj, kar se uradno da pomesti pod preprogo teorije zarote, pa se zadnje tedne vse bolj kaže, da je bil za nedogmatike to prvi znak, da vsaj na tem vogalu podpora epidemiji covid-19 zelo glasno škripa.
Morda bi bil v Sloveniji zato v tem trenutku ravno še pravi hip – če se seveda slovenska stroka iz godlje v katero se je zakopala, sploh želi izvleči in se tako izogniti popolnemu strokovnemu debaklu – da se dnevno poročanje o zaznanem številu okuženih oseb zaokroži še z relevantnim številom pražnih ciklov detekcije, vsaj po deležih. In da se v karanteno ne pošilja oseb, pri katerih je bila potrjena okužba s pražnim ciklom višjim od vrednosti 30. Vsaj to.
Že tako, kot kaže ta zapis, dober delež okuženih – in prenašalcev – zaradi izjemno blagih znakov, tako rekoč prehlada – in netestiranja s PCR testi zgrešimo!
Velikodušno medijsko bombardiranje s podatki o umrlih, obolelih in okuženih, ki smo ga vsakodnevno deležni, se v teh časih kovidne norosti mimogrede lahko izvije oboru objektivnosti in oddirja na marketinško (farmacevtsko / politično / lobistično) prosto pašo, zato je navzkrižno preverjanje različnih primernih statističnih produktov javnih ali zasebnih institucij, ki načeloma obdelujejo podobne izvorne podatke, za kritično razmišljujočega človeka lahko nadvse zgovoren in zanimiv pokazatelj tega, kje se konji medijskih (političnih) interesov v posameznih državah trenutno nahajajo.
Prvi za to primeren in gotovo vsem najbolj poznan statistični produkt za preverbo je Worldometrov kazalnik umrlih (in ostalega v povezavi s covid-19). Worldometer je v zasebni lasti in kot trdijo njegovi ustvarjalci – neodvisen. Drugi, prvemu podoben statistični produkt je Euromomo. Je delno v lasti ECDC, torej je v javni lasti in je namenjen spremljanju umrljivosti (in vpliva nalezljivih bolezni nanjo) na področju Evrope.
Kot sem zapisal že zgoraj, obe instituciji zbirata in obdelujeta praktično zelo podobne izvorne podatke, ki jih jima pošiljajo zainteresirane države – oziroma v imenu držav pooblaščeni partnerji. V tem zapisu se bom z namenom osredotočanja na objektivnost poročanja medijev (politike?) o (presežnih?) umrlih (zaradi (s?) covid-19), ki med javnostmi zaseje največ strahu, omejil le na ta kazalnik.
Kot produkt obdelave vhodnih podatkov, kakor jih poročajo države, Worldometer preprosto poda le tabelarično obdelano grafično dnevno evidenco umrlih zaradi (s?) covid-19. Euromomo pa po drugi strani, na podlagi podatkov o vseh umrlih, kakor jih poročajo države, vodi statistiko presežne obdobne smrtnosti (glede na večletno?) povprečje. Presežna obdobna smrtnost je absolutni pojem, torej je kakršna je, neodvisna od parcialnih deležev, kot jih prispevajo posamezni vzroki smrti. Število smrti zaradi (s?) covid-19, raka, srčno-žilnih obolenj, prometnih nesreč, samomorov, naravnih smrti pa po drugi strani predstavlja posamezne parcialne vzročne deleže.
Na podlagi predpostavk, da je covid-19 res tista bolezen, ki povzroča povečano (presežno) smrtnost med prebivalstvom in da se število smrti zaradi preostalih vzrokov ni spremenilo (zakaj bi se?), bi potemtakem morala držati hipoteza, da bo vsak porast števila smrti (smrtnosti) zaradi (s?) covid-19 nedvoumno sorazmerno vplival tudi na trend povečanja (statistično običajne) smrtnosti. Oziroma povedano drugače – poteka (naklona) krivulj smrti zaradi (s?) covid-19 in povečane smrtnosti si morata grafično skoraj (v popolnosti) slediti. Za moj vzorec laičnega preverjanja te hipoteze sem izbral tistih nekaj evropskih držav, ki so doživele izrazit prvi val smrtnosti zaradi covid-19, spomladi 2020 in hkrati tudi drugega, jeseni 2020, ter nekaj takih, ki izrazitega prvega vala niso imele. Hipotezo sem preverjal grafično, s prekrivanjem statističnih produktov obeh institucij.
Za območje (statističnega) prikaza umrljivosti v Euromomo-u sem izbral obdobje med 2019-02 in 2021-02, da se lahko sledi še običajnim trendom smrtnosti v obdobjih pojava izbruhov covid-19, območje prikaza z Worldometra pa je vzeto, kot je (bilo) trenutno na voljo. Prikaz z Worldometra sem nato po višini “normaliziral” glede na prvi vrh povečane smrtnosti z Evromomo-a spomladi. Ker je prvi val epidemije potekal izven običajnega okvira pojavnosti nalezljivih bolezni, je skoraj zagotovo zaznana povečana smrtnost v tem obdobju lahko zgolj posledica smrti zaradi (s?) covid-19. Ta prilagoditev višine odziva – “vsa presežna smrtnost je zagotovo posledica samo covid-19 smrti” – mi je nato dala referenco za oceno vpliva jesenskega vala smrti zaradi (s?) covid-19, kot ga poročajo države, na morebitno statistično povečanje povprečne smrtnosti v Euromomo-u. V namen validacije zgoraj poudarjeno spisane teze tudi ugotavljam, da se vse spomladanske krivulje v vseh primerih med seboj v popolnosti prekrivajo.
Za uvod naprej sledi predstavitev držav, ki so doživele oba vala in kjer krivulja povečane obdobne smrtnosti v Euromomo-u (modra) dobro sledi številu posameznih smrti, ki so jih pripisali covid-19 (Worldometer, rjava – 7 dnevni trend) – Italije, Belgije in Švice.
Videti je, da v primeru Italije število smrti pripisanih covid-19 ves čas skoraj v popolnosti sledi (povečani) statistični obdobni smrtnosti. Manjše odstopanje je opaziti le povsem na koncu opazovanega obdobja, kar pa je verjetno posledica zaostanku v poročanju. Zaenkrat kaže, da je covid-19 v Italiji tudi v jeseni pomembno prispeval k povečani smrtnosti, oziroma da zdravniki niso pretiravali z navajanjem obolenja covid-19 kot vzroka (povoda?) za smrt.
Tudi v primeru Belgije se oba grafa lepo prekrijeta. Pri Belgiji je dodatne pozornosti vreden poletni pojav povečane smrtnosti, ki je (poletno) periodičen in je bil v lanskem letu res nenavadno visok. Hkratno nizko število smrti pripisanih covid-19 v tem obdobju lahko kaže na to, da so lani poleti v Belgiji množično umirali predvsem tisti kronični in / ali neodkriti bolniki, ki zaradi spomladanskega vala niso dočakali pravočasne zdravniške oskrbe in / ali diagnoze.
Švica je prvi primer države, kjer krivulja povečane obdobne smrtnosti v drugem valu ne sledi več popolnoma krivulji smrti, pripisanih obolenju covid-19. Slednja krivulja namreč pada opazno počasneje kot statistično povečana povprečna smrtnost, za kar pa lahko takole iz glave na hitro najdem (vsaj) dve (ne-soodvisni) pojasnili. Prvo je dejstvo, da v tem delu leta v Švici običajno že poteka sezona gripe, ki “dvigne” povprečno umrljivost, zato morebitno večje število smrti zaradi (s?) covid-19 trenutno nima velikega vpliva na statistično povprečje – namesto gripe, covid-19.
Drugo – manj verjetno pojasnilo – pa je morebitno preveliko pripisovanje obolenja covid-19 kot vzroka (povoda?) smrti.
Slovenija je ne glede na pompozno poročanje medijev spomladi in prelet letal v znak zmage nad “prvim” valom, v resnici v praksi zaenkrat doživela le en (“drugi”) val epidemije. Ker se je celotna populacija Slovencev tako z virusom prvič zares srečala šele jeseni, je bil seveda ta “drugi” val toliko bolj intenziven in smrten. Kako bi bilo, če bi v Sloveniji odločevalci omogočili vsaj delno prekuževanje spomladi in poleti (predpisano nošenje mask, zaprtje v občine in kar je bilo še tega vse do začetka maja, nekaj pa tudi preko celotnega poletja), ko je bil virus najšibkeši, ne bomo nikoli izvedeli. Lahko pa si mislim. V primeru Slovenije zaradi šibkega “prvega” vala normalizacijo podatkov težko izvedem objektivno. Če pa že bi (neobjektivno) špekuliral, potem bi na podlagi spodnjega grafa lahko komentiral, da so bili jeseni v Sloveniji zdravniki morda malo preveč “pridni” pri pripisovanju covida-19 kot vzroka (povoda?) smrti. Čas (trend smrtnosti) bo pokazal, če je bilo temu res tako, oziroma če bo pri tem tudi ostalo (morebiten politični interes).
Za zaključek testa hipoteze pa sledijo primeri, kjer sem zaznal večje razlike med krivuljama statistične povprečne smrtnosti in smrti, pripisane covid-19 – Avstrija, Švedska in Zdrženo kraljestvo (UK).
Najprej k naši severni sosedi, Avstriji. Bila je brez močnejšega prvega vala, zato pa z bistveno intenzivnejšim drugim – kot Slovenija. Jeseni je opazen očitno nesorazmeren vpliv obolenja covid-19 na povečano povprečno obdobno smrtnost!? Kaj vse bi lahko botrovalo takšnemu odmiku? Za začetek morda “premalo” zaznanih smrti zaradi (s?) covid-19 v prvem valu, zaradi česar bi bila potem seveda “normalizacija” grafov nevalidna. In seveda, kot najbolj očitno – jasno – zelo pretirano pripisovanje obolenja covid-19 kot vzroka smrti v drugem valu. Tudi tu bo časovni trend pokazal, če ta postavljena teza zdrži presojo na daljši rok.
Sledi Švedska. Dejstvo je, da je bila med epidemijo Švedska zaradi povsem samosvojega pristopa k reševanju socialno-zdravstvenih izzivov obolenja covid-19 pod velikim pritiskom mednarodne strokovne javnosti in medijsko izredno izpostavljena država. In dejstvo je tudi, da tudi v primeru Švedske prihaja do velikega razhajanja med potekoma statistične in dejanske smrtnosti.
Tako je jesenski val, normaliziran na spomladansko povečano smrtnost, še enkrat višji od povečane povprečne smrtnosti jeseni!
Ker sta bila oba vala v primeru Švedske res izrazita, je zelo malo verjetno, da bi spomladi na Švedskem prišlo do prenizkega števila preštetih smrti zaradi (s?) covid-19 in posledično nevalidne “normalizacije” grafov. Ali to pomeni, da kot edina logična razlaga velikega odstopanja ostane le teza o tem, da so jeseni Švedi smrt zaradi (s?) covid-19 pripisali prevelikemu številu preminulih? Tako izgleda. Tudi zaradi diplomatskih pritiskov, ki so jih zadnje tedne deležni s strani svetovnih velesil (EU, ZDA in WHO).
In čisto za konec še Združeno kraljestvo (UK). V zadnjih nekaj letih prav zagotovo država populizma in političnih šovov, tudi zaradi brexita. Sodeč po zaznanem v moji analizi se tudi v tem primeru pretiravanju niso izognili! UK je država, kjer je korelacija poteka obeh krivulj najmanjša!
Težko bi ugibal o vzrokih za tako velik odmik, a če bi moral, bi ga vsekakor pripisal izjemno močni medijski (in politični) kampanji, ki trenutno poteka v UK. Vlada in vladina stroka morata namreč pred povsem validnimi vprašanji znanosti ubraniti “strokovne ukrepe”, ki sta jih sprejeli in upravičiti zdravstveno in gospodarsko katastrofo, ki zaradi tega v Združenem kraljestvu nastaja. V ta namem je prikazovanje obolenja covid-19 kot množičnega ubijalca seveda kot naročeno.
Ni dvoma, da je obolenje covid-19 vplivalo na splošno povečano smrtnost med (starejšim) prebivalstvom EU na letnem nivoju, vprašanje je le koliko in kdaj, če sploh, bodo ti podatki na voljo javnostim. Prav tako ni dvoma, da bi za nedvoumno potrditev ali ovrženje moje hipoteze o obolenju covid-19 kot vzroku za povečano obdobno smrtnost seveda potreboval več od teh nekaj zgoraj prikazanih primerov, je pa že iz teh razvidno, da so diskrepance v načinu beleženja smrti v državah EU – prav tako kot s(m)o domnevali nepopravljivi teoretiki zarote – metodološko zelo nekonzistentne. Na podlagi opaženega pri preverjanju hipoteze se zato upam trditi, da se s številom dnevnih smrti pripisanem covid-19 vsaj ponekod v Evropi zagotovo načrtno manipulira v (farmacevtsko / politično / lobistične) namene. Pa Bog nam pomagaj!
O pre-občutljivosti PCR testov sem pisal povsem na koncu zapisa tukaj, seveda takrat še kot teoretik globoke zarote. Dne 13. 01. 2021, pa so se nam očitno pridružili še gospodje pri WHO? Seveda upam, da jih bodo fact – checkerji čimprej ožigosali za neverodostojne in neznanstvene, ker tole njihovo navodilo ne pelje nikamor.
Rezultira lahko kvečjemu v izsledkih, kot ga je dala analiza spomladanskih Ct vrednosti za zvezno državico Rhode Island na tem blogu.
Po domače: večina pozitivnih testov, ki so poganjali casedemijo v zgodnje poletje, je imela Ct vrednosti nad 32. Francozi bi rekli – plain feu – Gus Portokalos pa nekaj v zvezi s tem, da je vse to že povedal, vendar ga nihče nikoli ne posluša.
Kot piše Ionnidis v svoji oceni – kompilaciji za WHO, znaša v tem trenutku povprečna popravljena smrtnost, na podlagi celotnega (ocenjenega) števila obolelih s Covid-19 (IFR), 0.23%.
Glede na to, da smo v Sloveniji do danes na račun bolezni Covid-19 zabeležili skoraj 1500 smrti, lahko na podlagi obeh podatkov zaključim, da stopnja prekuženosti pri nas trenutno znaša okrog 30%. Skoraj vsak tretji Slovenec je torej že prišel v stik z virusom Sars-CoV-2. Če pa k tem 30-odstotkom prištejem še konzervativnih 20% prebivalstva, ki je navzkrižno imunih zaradi predhodnega stika z virusi iz družine koronavirusov, kot sledi iz te objave, potem pa smo verjetno že kar na polovici vseh državljanov.
Napovedujem, da bo na tej stopnji ta val epidemije počasi izzvenel, pa ne zaradi ukrepov, temveč zato, ker bo virusu zmanjkalo in mu že zmanjkuje osebkov dovzetnih za njegovo nadaljno propagacijo.
Hkrati tudi menim, da so neučinkoviti in včasih preostri ukrepi čas trajanja epidemije v Sloveniji po nepotrebnem podaljšali – sploh zelo “uspešni” spomladanski in povzročili, da so bili ranljivi (še) dlje časa po nepotrebnem izpostavljeni delovanju virusa. Za lažjo vizualizacijo – počasno tlenje vedno omogoči popolno reakcijo celotne količine reaktantov, eksplozija pa nikoli. Nenazadnje temu mojemu zaključku pritrjuje tudi primerjava švedske in slovenske izkušnje. Švedi so v prvem (spomladanskem) valu zabeležili eno najvišjih smrtnosti na svetu zaradi Covida-19 – in se verjetno spotoma do tolikšne mere prekužili – da se jih je jesenski, drugi val, ki je bil vsaj pri španski gripi najmočnejši, komaj dotaknil. Slovenci pa smo doživeli ravno obratni – in hkrati klasični potek. Spomladi smo širjenje (pre)intenzivno zavrli, se celotno pomlad in poletje otepali širjenja z vsemi mogočimi ukrepi, nato pa na jesen virus spustili z vajeti in poželi, kar smo celo leto sejali – eno najvišjih smrtnosti na svetu v jesenskem valu.
Worldometer – Švedska
Worldometer – Slovenija
Just in case – ker se vedno najde kakšen dvomljivi kljukec – kumulativna letna smrtnost na Švedskem je kljub spomladanskemu valu ostala na nivoju desetletnega povprečja, oziroma znotraj njegovih toleranc – upam si celo trditi, da bo nekako tako tudi drugod po svetu.
Statista.com – Švedska
Izzvenevanje tega drugega vala bosta politika in “strokovna skupina” seveda pripisali (svojim) uspešnim ukrepom. Čeprav naj se jih Slovenci (prav po njihovem mnenju) ne bi držali, in čeprav je od njihove uvedbe (zapiranje šol, občine, policijska ura) minilo že več kot en mesec, brez da bi dali kakršenkoli opazni učinek (ti naj bi bili glede na potek bolezni Covid-19 in smrtnost vidni v približno 3 tednih) – glej spodaj.
Covid – 19 sledilnik – ukrepi, smrtnost – brez korelacije
Na srečo je začetek izzvenevanja drugega vala v Evropi (in po svetu) zamudilo tudi cepivo, zato si tudi promotorji cepljenja ne bodo mogli pripisati zaslug za “zatrtje” tega vala. Moje laično mnenje sicer je, da je cepljenje (celotne – wtf?!) populacije s cepivom tipa mRNA proti Sars-CoV-2 (glede na do sedaj videno) popolnoma nepotrebno in predstavlja zaradi nove, dolgoročno nepreizkušene tehnike izzvanja imunskega odziva lahko (za zdravega človeka) morda celo večje tveganje od okužbe s samim virusom.
Worldometer – svet, trend
Naj za zaključek tega zapisa na podlagi vsega, kar je do danes meni poznanega o poteku epidemije in o virusu SARS-Cov-2 še napovem, da tretjega vala Covida-19 spomladi v Evropi (po številu smrti) skorajda ne bo opaziti. Smrtnost bo bolj izrazita le v do sedaj popolnoma izoliranih državah – Nova Zelandija, Avstralija, oziroma tistih, ki jih prvi in drugi val nista prizadela in imajo hkrati večji odstotek prebivalstva z boleznimi, ki so posledica metabolnega sindroma (diabetes, pre-diabetes, hipertenzija). Jeseni, 2021 pa bo epidemiološko gledano virus Sars-CoV-2 predstavljal le še tveganje na nivoju običajnih sezonskih viroz.
PS Ocene poteka epidemije na podlagi PCR testiranj sem se skozi zapis načrtno izogibal zaradi možnih inherentnih metodoloških napak testa.
Nekaj podatkov SURS-a na današnji dan.
Za benchmark, ko se bo čez eno leto (ali pet) sadilo rožice ali iskalo izgovore in manipuliralo s podatki (že videno).
Laično videnje trenutne statistike koronavirusa na podlagi (trenutno) edinega meni poznanega zaprtega in kontroliranega eksperimenta, kjer so bili testirani prav vsi (neprostovoljno) vključeni v test.
Toliko tega je bilo vmes, da mi je težko vse strniti v le nekaj stavkov. Ampak v principu gre za le dve večji spremembi. No, tri. Ok, morda štiri?
Prvič, smo na novi lokaciji. Adijo, Ljubljana! Spim zelo dobro, ker je okrog mene sedaj tišina.
Drugič, več ko nas je, bolj smo glasni. Dobrodošli Brčica in Lily! Brčica sicer ne vokalizira, zato pa zna toliko bolj glasno bobnati z nogami.
Pod tretjič in četrtič … pa sodijo bolj nepomembne stvari, kakor so recimo naraščajoča leta, nivo aktivnosti, stroka in podobno. Pa to, da je tavelika v šestem, tamala pa v petem razredu. Kol’k gre to hitr’! (to sta želeli, da napišem)
No, med temi je recimo tekanje, po vseh teh letih na kolesu – kar lepa popestritev mojega doživljanja narave in sebe.
Objavil/a enxen 
prdimon 
