Temperature, ki se tudi preko dne ne poberejo nad ničlo, so zame ne-ne za trening zunaj. In tako mi preostane le vrtenje pedal na spinerju in tekaški intervali na tepihu in steperju. Angažiran kardio med štirimi stenami, na mestu in brez premikanja v prostoru pa zahteva konkretno mobilizacijo motivacije. Še bolj tako, če to počnem nekaj dni – bog ne daj da bi moral – nekaj tednov zapored.
Zaradi mraza bom kot kaže tudi ob nekaj visoko intenzivnih treningov – štartov na Zimski ligi (5. in 6. kolo – Marušići in Krk), a takle pač imamo. Na srečo pomembnost udeležbe na ZL v mojih planih ni velika, vseeno pa z izostanki izgubljam na načrtovanih elementih igre, motiva in razbijanja sivine izgradnje baze.
A bolje nekaj dni z malo manj urami in nekoliko več psihičnega napora, kot pa nekaj tednov s prehladom in zmanjšano zmogljivostjo, si mislim. Saj … če bi bil alpinist, bi mi takšne temperature verjetno ugajale, tako pa mi je mraz čisto odveč.
vir: i-net
Te dni enkrat bo minilo leto dni od rekonstrukcijskega posega na moji desni križni. Draga križna, vse najboljše!
