Offline mode off

Spodobi se in pravično je … da kulminacijo dvatisočenajste pribeležim. Čeprav pravzaprav ne premore nič posebno drugega, kot zgodbe že minulih dob – čemur tudi daljši premolk. Poganjanje bicikla, služba in kontrola otrok pač ne prinašajo kakih posebno vrednih oljčnih kronic (v resnici jih kot vsi posebni trenutki v življenju prinašajo na tisoče, a za malokoga pomembnih, in jim zato nepomnjenim – zdeh! – ne preostane drugega, kot da počasi utonejo v pozabo pod dnevnimi navali novih).

Ali vendar – ključne pol-zgodbe epohe:

Main, but of course – zbral pogum in s 3×9 končno le presedlal na 2×9 (39/26 in 11-34), dovolj ez oz. trdo na 26-colerju tudi za starčka, tested na Zimski ligi – imel cele štorije z izbiro in preizkušnjo zobnikov, na koncu pristal na ringih chinook (TA Specialistes), ki na mojih XT spajderjih edini delajo brez čejnsaka;

Back to booking – v večeru in pol na dih prebral drugi del Šurc – Zgagine orožarske trilogije – jp, črno luknjo vesti nekaterih zmore le gravitacijska sila oblastiželjnosti taistih kontrolfrikov. Trenutno grizem v Naomino Doktrino šoka – teorija o teoriji zarote, ki z vsako prebrano stranjo prevzema prepričljivejšo podobo resničnosti, vse dokler v celoti ne dojameš, da nimaš smisla (hvala Vonnegutu za krajši predhodni uvod v to globoko spoznanje);

Servant served public toilet

N.jka je za izkušnjo enega rojstnega dne bogatejša, BUTEC;

Božiček nas je zasul z Babadujem – iz nas zapeljal iz nič v preobilje;

In ker so me ravno že povprašali: bil brez pomisleka za ne-J opcijo - iz škodoželjnega špilferderberstva kajpak (the current reallity is smoking my thougths exactly);

Zalaufal sezono 2012, vplačal štartnino za salzkamergutski žur – at least let the kid play;

Lubm Pito – hvala ti, ker si rariteta oprijemljivega mojega zemeljskega vsakdana – in še enkrat ugotovil, da midva skupaj lubva Ikeo;

No, pa so hudiči končno le prenehali metati te petarde – si z natanko temi besedami Z.jka oddahne. Sek! In offline mode on.